Od 14. do 18. avgusta 2017 smo se udeležili priprav na Češkem. V Olomouc smo odpotovali Tarin, Soča, Liza, Taja, Luka ter trenerja Matej in Jure.

Čehi imajo okoli pol stoletja dolgo tradicijo skokov na veliki prožni ponjavi (VPP). Trenerske, tekmovalne in sodniške izkušnje so nabirali na največjih tekmovanjih. V TJ Sokol Olomouc smo prišli na povabilo trenerke Michaele Veličkove, ki je jeseni 2016 delovala tudi v našem društvu.

Trampolinska sekcija TJ Sokol Olomouc deluje v skromni dvoranici, ravno dovolj veliki za dve veliki prožni ponjavi. Veliko omejitev predstavlja tudi strop, ki je nekoliko višji le neposredno nad ponjavami. To je tudi razlog, da je njihov najboljši športnik prešel na treninge v Liberec – v več kot 200 km oddaljen kraj. Poleg telovadnice, posvečene veliki prožni ponjavi, ima dom Sokola v Olomucu še dve precej veliki večnamenski dvorani, v kletnih prostorih pa še dve borilni dvorani. Veliko prostora je tudi okoli doma, kjer poleti izvajajo predvsem treninge fitnessa in crossfita.

Na pripravah smo se družili z mešano skupinico devetih otrok podobne starosti. V primerjavi z našimi otroki so bili občutno slabše telesno pripravljeni, a je bilo njihovo tehnično znanje skokov primerljivo. Slabše pogoje za fizično pripravo precej uspešno uravnovešajo z dobro sistemizacijo treningov, ki je bolj izpiljena kot pri nas. Ključne so dolgoletne izkušnje v tej panogi, na podlagi katerih so vzpostavili učinkovite metodične postopke – prav teh pa smo se prišli učit mi.

Priprave smo dobro izkoristili. Tekmovalci so dvignili raven fizične priprave, izkusili vaje za pravilne položaje pri odskoku, poskusili različno metodiko učenja obratov v salti nazaj, skakali dvojni salto z varovalnim pasom in se zabavali v adrenalinskem parku. Trenerja pa sva v diskusijah z več domačimi trenerji izmenjevala in gradila znanje o metodiki posameznih elementov ter pomagala pri akrobatskem delu treningov. Napredek je bil opazen takoj.
S potekom in rezultati priprav smo lahko zelo zadovoljni, saj smo se vsi naučili kaj novega.

Tekst: Jure Kern in Matej Pregelj