Ob ustanovitvi je imelo društvo 253 članov: 122 članov, 26 članic, 12 telovadcev, 12 naraščajnikov (mladincev), 21 naraščajnic (mladink), 30 moške dece in 30 ženske dece. Že jeseni leta 1930 je priredilo prvi javni telovadni nastop.
Leto po ustanovitvi, leta 1931, je imelo društvo že 623 članov. Število je močno naraslo zaradi priseljevanja na območje Bežigrada. Gojilo je predvsem rekreativno vadbo. Telovadno orodje je nabavilo v Ribnici pri tvrdki Oražem.
Leta 1933 je društvo razvilo svoj prapor. V vojni vihri se je izgubil. Sredi 70. let smo razvili novega.
V obdobju 1932-1936 so člani s prostovoljnim delom gradili svoj sokolski dom ob Kržičevi ulici; tam, kjer sedaj stoji »Plava laguna«. Gradnjo je omogočil bančni kredit za katerega so osebno jamčili vsi kreditno sposobni ustanovni člani društva. Vse, razen tesarskih del, so opravili člani s prostovoljnim delom. Pred dograditvijo so vadili na travniku in v vojašnici.
Leta 1935 je društvo postalo lastnik zemljišča ob Vodovodni cesti, na katerem naj bi zgradili novi dom.
Dva meseca po ukinitvi sokolskih društev, julija 1945, je društvo jeseni že pričelo nadaljevati z delom. Društveni dom so tedanje oblasti dodelile gasilcem, zemljišče prepisale v last Zveze fizkulturnih društev Slovenije, društvo pa namestile v prostore osnovne šole dr.Vita Kraigherja, kjer gostuje še sedaj. Ob šoli je društvo uredilo in opremilo letno telovadišče, ki je služilo namenu do leta 2000.
Okrog leta 1950 je postal TVD Partizan Bežigrad najštevilčnejše društvo Partizan v Sloveniji (1200-1400 članov). Poleg telovadne so v društvu delovale še naslednje sekcije: košarka, strelstvo, odbojka, balinanje, namizni tenis, šah, ritmika, nogomet, atletika, plavanje, smučanje, narodni plesi in modelarstvo. V sklopu društva je v obdobju 1951-1967 deloval tudi konjeniški klub Bežigrad. Na prvomajski paradi leta 1954 je sodelovalo 38 jezdecev kluba.
Iz tega obdobja so tudi prvi tekmovalni uspehi. Moška mladinska vrsta drugega razreda se je uvrstila na državno prvenstvo v orodni telovadbi (1951, Split), mladinci prvega razreda pa so postali državni prvaki (1952, Ljubljana). Njihov trener je postal Stane Derganc (bronasta kolajna na preskoku na olimpijadi v Amsterdamu leta 1928), ki je v društvu deloval do začetka 70. let.
Proti koncu 50-ih let so društvene aktivnosti počasi zamirale; društvo je izgubilo dotedanje vodstvo, število oddelkov se je manjšalo, prav tako število članov in članic. Na drugi gimnaestradi je poleti leta 1957 v Zagrebu sodelovalo le 5 mladink.
Za preživetje društva so poskrbeli telovadci sami tako, da so vsaj formalno prevzemali naloge vodenja društva. Šele leta 1970 se je število članov in članic povzpelo na 255.
Društvo se je ponovno krepilo. Leta 1975 je imelo 640 članov in članic. Pomemben del članstva (tretjino) so predstavljali člani namiznoteniške sekcije, ki je v okviru društva delovala od leta 1965 do 1997 in člani judo sekcije, ki je delovala dve leti.
Istega leta – ob 30. obletnici delovanja TVD Partizan Bežigrad – je društvo pripravilo odmevno slavnostno akademijo in izdalo svoj prvi bilten (Telovadec). Namenjen je bil seznanjanju članov in nečlanov z delovanjem društva, vzgoji mladih, povezovanju.
Sredi 70-ih let (1974-1977) je društvo zabeležilo tudi pomembne tekmovalne uspehe svojih članov: prvič sta se dva člana društva uvrstila v jugoslovansko mladinsko in člansko reprezentanco v orodni telovadbi. Te uvrstitve so bile sad prvega profesionalnega trenerja v društvu (M. Kunčič).
Leta 1975 je društvo prvič organiziralo »Odprto prvenstvo Bežigrada v skokih z male prožne ponjave«. Odtlej ga organizira vsako leto.
Naš dolgoletni član, delavec in funkcionar, Andrej Pregelj, je leta 1976 prejel državno odlikovanje za organizacijsko in trenersko delo v društvu (Zasluge za narod s srebrno zvezdo). Enako odlikovanje je prejel tudi Mirko Šindič za delovanje v judo sekciji.
TVD Partizan Bežigrad je bil leta 1978. soustanovitelj Ljubljanske gimnastične zveze. Njegovi člani redno sodelujejo v različnih odborih zveze.
Člani društva so leta 1981 s prostovoljnim delom ter s sodelovanjem Občine Bežigrad in Ljubljanske gimnastične zveze preuredili oder šolske telovadnice v malo gimnastično dvorano.
Leta 1985, ob 55 letnici delovanja, je društvo prvič izdalo svoje jubilejno glasilo.
Bivši telovadci so v letih 1994 in 1995 formirali akrobatsko skupino Žabe (The Frogs), ki je potem več kot 10 let uspešno nastopala po svetovnih košarkarskih odrih
TVD Partizan Bežigrad je leta 1995 vložil na upravno enoto denacionalizacijski zahtevek za zemljišče Sokola Bežigrad III. Zaradi pomanjkljive dokumentacije naši zahtevi zaenkrat še ni bilo ugodeno.
Leta 1995 je tudi pričelo izhajati društveno poimenovano »Naše društvo«. Odtlej izhaja vseskozi s tem naslovom, praviloma dvakrat letno.
Leta 1997 se je TVD Partizan Ljubljana-Bežigrad preimenoval v Športno društvo Sokol Bežigrad. Odtlej se redno vključuje v mednarodno sokolsko gibanje (npr. z udeležbo na sokolskih zletih). Je tudi soustanovitelj Sokolske zveze Slovenije.
Istega leta je bila ustanovljena sekcija za športno ritmično gimnastiko »Zala«.
Leta 1999 se je morala dejavnost društva preseliti v okoliške telovadnice zaradi generalnega obnavljanja šolske telovadnice
Leta 2001 je bila končana prenova telovadnice. Ta je zmanjšala za društvo uporabne površine in odnesla letno telovadišče.
Članom društva je s pomočjo Fundacije za šport in z obilnim vložkom prostovoljnega dela uspelo v letih 2002-2003 urediti sorove betonske kletne prostore v malo telovadnico.
S finančno pomočjo mestne občine Ljubljana je začela leta 2003 delovati gimnastična šola, ki temelji na A programu pravilnika GZS. Vodi jo naš član in prvi profesionalni trener, Dejan Jovanovič. Sadovi vztrajnega dela se kažejo v uspehih na državnih in meddržavnih tekmovanjih. Najvišje je zaenkrat segel Rok Klavora.
Leta 2005 je društvo praznovalo 75-letnico. Poleg slavnostnega nastopa vseh oddelkov je pripravilo tudi razstavo fotografij in podelilo 44 priznanj.
Ob osemdesetletnici ustanovitve društva Ljubljana Sokol III je Športno društvo Sokol Bežigrad poleti leta 2010 v prostorih Mestne knjižnice Ljubljana-enota Bežigrad pripravilo razstavo o svojem dotedanjem delovanju, oktobra istega leta pa slavnostni telovadni nastop v prostorih športnega centra Triglav. Društvo je bilo tudi pobudnik in soorganizator slovenskega vsesokolskega zleta 10.10. 2010 v Ljubljani. V sodelovanju z Botaničnim vrtom, ki je tega leta praznoval 200-letnico obstoja, je društvo v tem letu izvedlo tudi nekaj javnih nastopov na prostem.
Športno društvo Sokol Bežigrad je spomladi leta 2010 imelo 287 članov in članic, od tega 28 vodnikov, vodnic in trenerjev. Slednji se neumorno trudijo za vzgojo in dobro počutje mladih.
Vojka Šircelj (ob 80-letnici društva, sept. 2010)
Na socialnih omrežjih